Dušan Jovanović

Dušan Jovanovič je bil eden najbolj plodovitih in prepoznavnih slovenskih dramatikov in gledaliških režiserjev, luciden esejist, kolumnist in pisatelj, med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada (2005-2008). Diplomiral je iz angleščine in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti, nato pa še iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev (in direktor) Gledališča Pupilije Ferkeverk, v začetku sedemdesetih soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, nato umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je postal docent leta 1989, kjer je predaval režijo. Konec devetdesetih let se je uveljavil tudi kot pisec kolumn, hkrati pa se je posvečal najrazličnejšim gledališkim projektom. Je avtor številnih dramskih tekstov (mdr. Predstave ne bo (1963), Znamke, nakar še Emilija (1969), Norci (1970), Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo, svojega ne damo (1972), Karamazovi (1980), Viktor ali dan mladosti (1989), Don Juan na psu (1991), Balkanska trilogija (1997), Ekshibicionist, Karajan C, klinika Kozarcky (2004), Razodetja (2009)...). Režiral je številna gledališka dela, pogosto svojih lastnih iger. Na oder je postavil tudi številna dela znanih slovenskih in tujih dramatikov, kot so Cankar, Levstik, Svetina, Ionesco, Moliere in Shakespeare. Kot režiser je sodeloval z vsemi večjimi slovenskimi gledališči. Napisal je roman Don Juan na psu (1969) ter esejistične knjige Paberki (1996), Moški, ženska (2000), Sobotna knjiga (2005) ter Svet je drama (2007). Leta 2011 je pri Beletrini izšel njegov pesniški prvenec Nisem in leta 2018 knjiga Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, svojevrsten žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. Prejel je številne nagrade, med drugim sedem Borštnikovih nagrad za najboljšo režijo in štiri Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev v celoti. Je trikratni prejemnik Grumove nagrade in posebne nagrade žirije na Bitefu (1972), dobitnik velike Prešernove nagrade (1990) in Rožančeve nagrade (2008). Leta 2009 je prejel zlati red za zasluge.